Imamo Wii!!!

Danes sem se v Muellerju olajšala za 249€. Pustila sem jih gospodični Ameli, ki je imela tako dolge nohte, da je imela težave že pri tipkanju zneska v blagajno. Pravzaprav moram preverit, da nisem zaradi tega plačala kakšnih 100 evrov preveč. Vse to za Wii. Ja, draga zabava je tole. Na vprašanje, ali je vredno, ne morem še odgovorit. Upam, da bo. Zaenkrat mi je jasno le to, da vsa opozorila o tem, kako je priporočljivo pred igranjem stvari okrog sebe umaknit, niso odveč. Moja lava lučka je namreč že poletela (in preživela). Wii sport pa je športen v pravem pomenu besede. Po treh partijah tenisa je bil moj gleženj že na pol zvit, po treh boksarskih dvobojih pa sem šla lahko samo še pod tuš - ker sem se v resnici tako spotila. Saj vem, da se Wii lahko igra tudi sede na kavču, ampak jaz se v igrice pač vživim. In hočem nasprotnika knockoutirat za vsako ceno (predstavljam si, kako zabavno je to za vse sosede - glede na to, da sem v prvem nadstropju, brez zaves, z oknom, obrnjenim na ulico :) Pa še en zaključek lahko potegnem: Wii lajša vse tegobe - prehlad je izginil v tistem trenutku, ko sem prijela v roke nunchucka. Se pride kdo igrat?

Pa še pojasnilo, če se je slučajno kdo spraševal, kje se GF potepa. Dejstvo je, da je pogostost mojih objav na blogu premosorazmerno povezana s količino prostega časa, ki je odvisna od dela. Poleg vsega je po žurkah, ki obsegajo delovnik povprečnega evropskega človeka (s tem, da se pri meni slednji začne ob 9h zvečer in konča ob 5h zjutraj), pri mojih letih za okrevanje potrebno kaj več kot eno popoldne in spanje do 16h. Glede na to, da imam jutri dela prost dan, je verjetnost za novo objavo ... ogromna. Če si pri golfu ne izpahnem rame, seveda :)

In še omembne vreden podatek: moj BF ima po mnenju Wii-ja kondicije približno toliko kot 58-letni gospod, LOL!

Nekoliko manj senzacionalno, a vendar ...

Hja, žal je tako, da vsak dan ne odkrivamo nekih novih potencialnih romanc (pa čeprav bi si želeli :), ampak nasmejemo se pa vseeno lahko ... Odločila sem se, da spet malo pobrskam po zdaj že tako popularnih key-wordih. Zadnjič sem bila prepričana, da me nič več ne more presenetiti. No, temu še zdaleč ni tako - pri marsikaterem pojmu sem namreč obstala odprtih ust. Pa poglejmo ...

Družinski dvoboj je še vedno na prvem mestu (?!). Čeprav imam občutek, da zadnje čase pogostost tega pojma vztrajno pada. Mogoče so pa oddajo končno umaknili s sporeda ... Tipično za poletje mu sledijo kopalke in vse (mogoče in nemogoče) variacije na to temo. Kot npr.:

-- kopalke košarica d (tukaj pa res ne :)
-- kopalke 38 e (še manj :)
-- kopalke za manjše prsi (upam, da so komentarji pomagali)
-- kopalke za ploh (LOL, dvomim, da se v trgovini prodajajo pod tem nazivom :D)
-- kopalke za mojo postavo (hm ... očitno so nekateri še vedno prepričani, da je računalnik vsemogočno bitje, ki skenira tvojo postavo in ti nato najde še primerne kopalke ter po možnosti pošlje na dom ...)

In pa ostale rožice:

-- sem nesrečna (za pomoč računam 20€ na uro - pošlji mail :)
-- srednješolke (tukaj jih je bolj malo :P)
-- trgovina z kopalkami (S kopalkami, S!!!)
-- ale porno vidijo (nagrada za tistega, ki ugane, v katerem jeziku je to)
-- aseksualni moški (ne bi poznala nobenega, kvečjemu hiperseksualne :D)
-- ali je bralna značka obvezna (morala bi bit!)
-- carica (čestitam, našel/našla si me! :)
-- i'm me and that's (it - i guess)
-- imam NMS (tudi za inštrukcije se lahko zmenimo. Samo povej, kaj te muči. Cena po dogovoru, odvisno od predmeta :)
-- izpolnjene želje Carmen (to bo treba pa na njen blog pogledat. Najdeš ga tule.)
-- iščem gospodinjsko pomočnico v Ljubljani (hm, očitno bo tole treba dat na vrh strani :)
-- kupim stvari od Interja (once again - NE TUKAJ!)
-- lokal sputnik (je uradno kavarna, ki ima dobro hrano)
-- milni mehurčki za party (Prosim?! A dejansko obstaja posebna različica milnih mehurčkov za party? Mogoče v litrski flaški? :)
-- moira.si (who the fuck is Moira? :)
-- seminarska milni mehurčki (vprašaj tistega, ki išče milne mehurčke za party. Najbrž ve veliko o tem :)
-- vse številke (kaj boš z njimi?)
-- vzorci šumečih tablet (če kje najdeš, se priporočam!)
-- windows glista (a je to kak virus?)
-- wikipedija seminarska naloga uspešen menager (poskusi še malo več iskalnih pojmov vtipkat ...)


In še stopničke:

-- bronasta medalja: pa ne spet spss!!! (joj, nekdo je očitno čisto obupal nad SPSS-om. Za dovolj evrčkov se da vse zmenit :)

-- srebrna medalja: gliste v očeh (OMG! Očitno depresija v očeh ni najslabše, kar se ti lahko zgodi :)

-- zlata medalja: h&m ( fotko model) (ahahahahahahaahah, sigurno boš najboljši fotKo model na svetu. Ker boš edini :D)

Razganja me ...

... od ponosa!

Danes sem šla namreč teč. Mogoče Verjetno se bo to marsikomu zdelo pretirano, zame pa je pač dosežek. A big one.

No, v resnici sem šla prvič po kakih treh letih teč že dobrih 14 dni od tega. Ampak ker enkrat ni nobenkrat in ker se dovolj dobro poznam, da sem vedela, da je velika verjetnost, da bo pri tem tudi ostalo, se mi to ni zdelo vredno objave na blogu. Bilo bi mi namreč samo v opomin, kako še enkrat več nekaj obljubljam in se na koncu tega ne držim. Prvič je potekalo nekako takole ...

BF: "Jaz grem danes teč." (da razjasnimo dejstva - on teče približno tako pogosto kot jaz - 1x na tri leta)
GF (ker mora bit povsod zraven): "Jaz tudi, jaz tudi!! Dej plis, jaz bi tudi šla!"
BF (sumničavo): "Samo jaz bom res tekel, veš!"
GF (izredno prepričljivo): "Ja, valda, saj jaz tudi. Veš, jaz imam ful kondicije ..." (od kje, sam Bog ve ...)

Po tristo metrih ...

GF (sopihajoče): "O, šit!"

Po kilometru ...

GF: "O ... (vdih) ... maj (izdih) ... gad (vdih) ... jz (izdih) ... bom (vdih) ... umrla (izdih)!!!

In v tem stilu naprej.

Ampak je uspelo. Domov sem sicer prišla v barvi zrelega paradižnika in z dvema ogromnima žuljema na podplatih, vendar se je splačalo. Za nagrado sem si nato privoščila čevapčiče.


Danes pa je bilo drugič - in upam, da ne zadnjič. In tu vstopi v zgodbo J. J. je fenomen. Za primer: po celodnevnem obhodu vseh možnih trgovin, ko mene noge komaj še držijo, ona še najde energijo, da gre zvečer malo teč. No, z J. sva ugotovili, da njena tekaška pot seka mojo wanna-be tekaško pot. In to na samem začetku. Seveda je sledilo vabilo, da se ji pridružim. "Itak, ful dobro", je bil moj odgovor. Mhm. Začelo se je z "joj, šit, danes ne morem, sem zmenjena zvečer", nadaljevalo s "škoda, ker sem čisto v pisanju diplome, pa ne morem zdaj prekinit", "pravkar sem se lotila kuhanja večerje, dej, jutri pa res" in "danes sem pa res mislila it, ampak imam za delat" ... ter končalo z današnjim " ... amm ... amm ... joj .... am ... ajde, greva!" ali po domače pomanjkanjem izgovorov.

Domov sem po baje približno 9ih kilometrih (seveda ne samo teka!) prišla prijetno utrujena. V resnici je bilo prav super - med počitki sem se naklepetala za naslednjih nekaj dni, stari žulji so se medtem poslovili, novih ni na vidiku, barva pa je tudi ostala primerno bleda. Kmalu ponovimo!

PS. Za večerjo je bila na meniju pleskavica, njam :)

Inventura.

Danes mineva točno 7 mesecev in 2 dni od sestavljanja decembrskega seznama želja. In zdaj je torej napočil čas, da malo pokukamo nazaj in pogledamo, kako uspešno so dobri možje opravili svoje delo ...

Pa gremo kar po vrsti:

1. Benettonov dežnik (ni svetlo zelen, ampak roza z rožicami in ni bil 10€, ampak 12. Ni ga prinesel niti Miklavž niti Božiček in niti Dedek Mraz, ampak kar BF.)

2. nove rjuhe (so sicer pisane, vendar ne tako mehke, kot bi si želela. Važno, da so lepe :) Prinesla sem jih sama.)
3. gin (je prinesel tisti Dedek Mraz, ki bere blog. To pa pomeni, da ga je že zdavnaj zmanjkalo, jaz pa sem medtem postala fan gin-tonica :)
4. povratna letalska karta v New York ali Berlin (sicer ni povratna, ker vmes sledi še obisk Barcelone, ampak karta za Berlin pa je. Oujeeeee!!!)

5. katerikoli del smučarske opreme (je odpadel, zato slikce ne bo. No, upadlo je tudi zanimanje za zimske športe ...)

6. nov planer (je čakal pod smrekico. Slikce ne bo, ker ne vem, kje se nahaja :)

7. parfum Hugo Boss Deep red (je že na pol prazen, zato bo treba kmalu po novega :)

Zaključek: v obdobju pol leta ter s ščepcem moje pomoči so fantje poskrbeli za izpolnitev skoraj vseh želja (pustimo smučarsko opremo, ker to itak ni IN :). Očitno je že čas za sestavo novega seznama!!

Čisto zame

"For godness' sake, I'm not obsessed.

I mean, that's ridiculous.
I check my emails about once every ...
thirty seconds, maybe."

Izjava se pojavi že na 13. strani (knjiga se začne na strani 9) in jaz se že najdem noter. Včasih se res sprašujem, ali sem obsedena ali pa je to pač nekaj normalnega. Računalnik imam prižgan praktično 24/7 in ob vsakem mailu mi lepo sporoči, da me nekaj čaka (trenutno samo piska, ker sem se "master, i have a mail for you" že naveličala). Ampak jaz moram kljub temu vmes pogledat, če je slučajno v moj nabiralnik vseeno kaj prišlo in se po nesreči izmuznilo pisku. Za vsak slučaj pač. Pa čeprav v resnici nikoli ne dobim nič takega, kar ne bi moglo počakat kako uro, dan, dva. Pa še to hecno navado imam, da na mail skoraj nikoli ne odgovorim takoj, čeprav ga preberem - da ne bi kdo slučajno opazil moje obsesije :) Na srečo sem vsaj ob vikendih odklopljena od svetovnega spleta in se s tem ne ukvarjam. No, če odmislimo čekiranje maila prek telefona vsakih 20 minut ...

Pa še razlaga mojega stanja:

The thing is, a lot can change in thirty seconds.
(itak:)

Upam, da se bo oglasila kaka sorodna duša :)

Rezervirano!

Tako lepi, da ne potrebujejo komentarja. (in tako dragi :)

In še ostali čevlji iz kolekcije - hitro klikni!

Firefox 3 release party ...

... je bil super. Čestitke organizatorjem!

Zame se je začelo že malo po 15h popoldne, s check-in-om in prevzemom darilne vrečke (kaj je bilo noter, pa ne povem :P) in obvezno kavo. Ker je moralo biti poskrbljeno tudi za znanje, so v spodnjih prostorih potekala predavanja. A o predavanjih nimam kaj napisat, ker se nobenega nisem udeležila. Razlog: o odprtokodnih nevemčemuže nimam pojma, še manj mi je jasno, kaj je vtičnik :) Sem pa košček predavanja gospoda z Mozille spremljala z enim očesom, drugega gospodiča z Mozille pa z drugim. Razumela seveda nisem nič. Dejansko je bil popoldanski obisk samo podaljšek kosila in čekiranje scene. Na kavi so me fantje s 65-imi omembami Twitterja in izjavami v stilu "če ne twittaš, te ni" sprovocirali do te mere, da sem mogla, ko sem prišla domov, odpret svoj Twitter account. Ja, zdaj lahko rečem, twittam! Ampak na žalost nimam komu sledit, ker noben izmed mojih prijateljev ne twitta. Hm ...

Po chill-out-u doma in obveznem downoladu Firefoxa 3 je sledil še večerni obisk. Čeprav sem v resnici poleg svojega BF poznala eno samo osebo, se je na koncu večer spremenil v enega bolj zabavnih. Bo že držalo, da se najboljše stvari zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ. Spoznala sem kup zanimivih ljudi, katerih obrazi so še vedno sveži, imena na žalost malo manj. Vino je bilo slastno, koktejli odlični (in če vas kdo poskuša prepričat, da določen koktejl vsebuje rukolo - ne mu verjet :) V sramoto sem se spravila samo enkrat, kar je za deklico, ki samo naklada kopici ljudi, ki dejansko vedo, o čem govorijo, pravi mali uspeh. Edina težava je bila vročina - vroče je bilo tako zelo, da me je motil vsak odvečni košček na mojem telesu, vključno z lasmi. Ne predstavljam si, kako je bilo šele vroče sicer zelo lušni deklici v žabah in škornjih ...

Pot domov je zamegljena, ostaja spomin na bližje srečanje z bodečim grmom, ki pa na srečo ni pustil posledic. Zbudila sem se v istem položaju, v katerem sem se vrgla na posteljo, z zatečenimi podplati in bolečimi kotički očes (kdo bi si mislil, da to lahko boli?).

In ko sem zjutraj vprašanje zastavila z besedami: "A bodo fotke od eventa na webu?", mi je bilo jasno, da me je geekovski svet že na pol posrkal vase. Mama pa bi me, če bi me slišala, poslala na tečaj slovenskega jezika.

Fajn je blo!

Nekaj malega o Skandinavcih

Še malo, pa bo minilo leto od mojega obiska Danske, natančneje njenega glavnega mesta. Copehagen je zanimivo mestece, ki pa je ogromen korak stran od tega, da bi si tam želela ostati dlje kot kak teden. Vsekakor pa Copenhagen ni mesto, ki bi ga lahko označili kot modno. Pa čeprav se ponaša z najdaljšo shopping street na svetu (me prav zanima, kdo je to vedel :), ki je v resnici sestavljena iz petih (za promet zaprtih) ulic. In kljub temu da sem ulico neštetokrat prehodila podolgem in počez, sem iz Strøgeta odšla praznih rok. Neverjetno, ampak resnično. Ja, danska moda vsekakor ni po mojem okusu - če izpustimo to, da sredi poletja v trgovinah v veliki meri prodajajo škornje in ljudje julija dejansko nosijo kape, mi je v oči najbolj padlo nekaj drugega.

Bjorna Borga najbrž poznajo vsi. Res je, da je super teniško kariero sklenil v času, ko moja malenkost ni še niti shodila, ampak legenda je pač nepozabna. Wikipedia pravi, da je v Wimbledonu zmagal petkrat, Roland Garros pa osvojil kar šestkrat. Car. Ne vem sicer, kaj je trenutno glavna dejavnost šarmantno osivelega Bjorna, ampak med drugim ima gospod svojo linijo oblačil, na katero so Danci dobesedno nori in česar enostavno ne moreš spregledat. V Copenhagnu ne srečaš človeka, starega pod 30 let, ki ne nosi spodnjega perila znamke Bjorn Borg. Vse pokvarjene misli kar pospravite nazaj tja, od koder so prišle, kajti to vem zato, ker Danci svoje spodnje perilo tudi zelo očitno razkazujejo. Ja, hlače visijo vsem, tako moškim kot ženskam, nekje na polovici riti, pri čemer sploh ni važno, kakšne so hlače. Najpogostejši prizor so sicer črne skinny jeanske in živo zelene Bjorn Borg spodnje hlače. Na tipu. Da ne pozabim, BB spodnje perilo je presneto opazno - pisano in ekstremno živih barv, z debelo elastiko, na kateri lahko z razdalje 300 metrov prebereš Bjorn Borg (na slikah je jesensko zimska kolekcija, ki je bolj umirjenih barv).


Zanimivo je, da na spletni strani ne omenjajo trgovin na Danskem, jaz pa se dejansko ne spomnim, ali sem jo opazila ali ne. Vem pa, da sem se na Švedskem zaljubila v torbico z Bjornove kolekcije, ki je še vedno ne morem pozabit. In še vedno mi je žal, da ni šla z menoj ... Če pa se kdo v kratkem odpravlja v Skandinavijo, pa mu naročim prvo torbico z leve.

Pa še za konec - najbolj grozni čevlji, prav tako del Bjornove kolekcije, prav tako obsesija mladih Dancev.

Pa še povod za obujanje spominov na danske modne muhe sem dolžna - super blog Zazmenki. Impresionirana sem.