Rezervirano!

Tako lepi, da ne potrebujejo komentarja. (in tako dragi :) In še ostali čevlji iz kolekcije - hitro klikni!

Firefox 3 release party ...

... je bil super. Čestitke organizatorjem! Zame se je začelo že malo po 15h popoldne, s check-in-om in prevzemom darilne vrečke (kaj je bilo noter, pa ne povem :P) in obvezno kavo. Ker je moralo biti poskrbljeno tudi za znanje, so v spodnjih prostorih potekala predavanja. A o predavanjih nimam kaj napisat, ker se nobenega nisem udeležila. Razlog: o odprtokodnih nevemčemuže nimam pojma, še manj mi je jasno, kaj je vtičnik :) Sem pa košček predavanja gospoda z Mozille spremljala z enim očesom, drugega gospodiča z Mozille pa z drugim. Razumela seveda nisem nič. Dejansko je bil popoldanski obisk samo podaljšek kosila in čekiranje scene. Na kavi so me fantje s 65-imi omembami Twitterja in izjavami v stilu "če ne twittaš, te ni" sprovocirali do te mere, da sem mogla, ko sem prišla domov, odpret svoj Twitter account. Ja, zdaj lahko rečem, twittam! Ampak na žalost nimam komu sledit, ker noben izmed mojih prijateljev ne twitta. Hm ... Po chill-out-u doma in obveznem downoladu Firefoxa 3 je sledil še večerni obisk. Čeprav sem v resnici poleg svojega BF poznala eno samo osebo, se je na koncu večer spremenil v enega bolj zabavnih. Bo že držalo, da se najboljše stvari zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ. Spoznala sem kup zanimivih ljudi, katerih obrazi so še vedno sveži, imena na žalost malo manj. Vino je bilo slastno, koktejli odlični (in če vas kdo poskuša prepričat, da določen koktejl vsebuje rukolo - ne mu verjet :) V sramoto sem se spravila samo enkrat, kar je za deklico, ki samo naklada kopici ljudi, ki dejansko vedo, o čem govorijo, pravi mali uspeh. Edina težava je bila vročina - vroče je bilo tako zelo, da me je motil vsak odvečni košček na mojem telesu, vključno z lasmi. Ne predstavljam si, kako je bilo šele vroče sicer zelo lušni deklici v žabah in škornjih ... Pot domov je zamegljena, ostaja spomin na bližje srečanje z bodečim grmom, ki pa na srečo ni pustil posledic. Zbudila sem se v istem položaju, v katerem sem se vrgla na posteljo, z zatečenimi podplati in bolečimi kotički očes (kdo bi si mislil, da to lahko boli?). In ko sem zjutraj vprašanje zastavila z besedami: "A bodo fotke od eventa na webu?", mi je bilo jasno, da me je geekovski svet že na pol posrkal vase. Mama pa bi me, če bi me slišala, poslala na tečaj slovenskega jezika. Fajn je blo!

Nekaj malega o Skandinavcih

Še malo, pa bo minilo leto od mojega obiska Danske, natančneje njenega glavnega mesta. Copehagen je zanimivo mestece, ki pa je ogromen korak stran od tega, da bi si tam želela ostati dlje kot kak teden. Vsekakor pa Copenhagen ni mesto, ki bi ga lahko označili kot modno. Pa čeprav se ponaša z najdaljšo shopping street na svetu (me prav zanima, kdo je to vedel :), ki je v resnici sestavljena iz petih (za promet zaprtih) ulic. In kljub temu da sem ulico neštetokrat prehodila podolgem in počez, sem iz Strøgeta odšla praznih rok. Neverjetno, ampak resnično. Ja, danska moda vsekakor ni po mojem okusu - če izpustimo to, da sredi poletja v trgovinah v veliki meri prodajajo škornje in ljudje julija dejansko nosijo kape, mi je v oči najbolj padlo nekaj drugega.

Bjorna Borga najbrž poznajo vsi. Res je, da je super teniško kariero sklenil v času, ko moja malenkost ni še niti shodila, ampak legenda je pač nepozabna. Wikipedia pravi, da je v Wimbledonu zmagal petkrat, Roland Garros pa osvojil kar šestkrat. Car. Ne vem sicer, kaj je trenutno glavna dejavnost šarmantno osivelega Bjorna, ampak med drugim ima gospod svojo linijo oblačil, na katero so Danci dobesedno nori in česar enostavno ne moreš spregledat. V Copenhagnu ne srečaš človeka, starega pod 30 let, ki ne nosi spodnjega perila znamke Bjorn Borg. Vse pokvarjene misli kar pospravite nazaj tja, od koder so prišle, kajti to vem zato, ker Danci svoje spodnje perilo tudi zelo očitno razkazujejo. Ja, hlače visijo vsem, tako moškim kot ženskam, nekje na polovici riti, pri čemer sploh ni važno, kakšne so hlače. Najpogostejši prizor so sicer črne skinny jeanske in živo zelene Bjorn Borg spodnje hlače. Na tipu. Da ne pozabim, BB spodnje perilo je presneto opazno - pisano in ekstremno živih barv, z debelo elastiko, na kateri lahko z razdalje 300 metrov prebereš Bjorn Borg (na slikah je jesensko zimska kolekcija, ki je bolj umirjenih barv). Zanimivo je, da na spletni strani ne omenjajo trgovin na Danskem, jaz pa se dejansko ne spomnim, ali sem jo opazila ali ne. Vem pa, da sem se na Švedskem zaljubila v torbico z Bjornove kolekcije, ki je še vedno ne morem pozabit. In še vedno mi je žal, da ni šla z menoj ... Če pa se kdo v kratkem odpravlja v Skandinavijo, pa mu naročim prvo torbico z leve. Pa še za konec - najbolj grozni čevlji, prav tako del Bjornove kolekcije, prav tako obsesija mladih Dancev. Pa še povod za obujanje spominov na danske modne muhe sem dolžna - super blog Zazmenki. Impresionirana sem.

Prototip povprečne ljubljanske srednješolke

Res sem lahko srečna, da mi je usoda celih pet študentskih let prisodila bivališča, ki so bila od ljubega faksa (in vseh ostalih pomembnih lokacij v LJ) oddaljena tisto maksimalno razdaljo, ki sem jo še sposobna prehodit. No, mogoče sem pa ravno zaradi tega tako nestrpna, ker sem se celih pet let (namerno ali ne) izogibala vsem možnim človeškim vrstam, katerih koncentracija se bistveno poveča prav na javnih prevoznih sredstvih. Od čudakov pa do vsakdanjih povprečnežev. In ker "safr" vožnje z mestnim avtobusom parkticiram že skoraj dve leti, imam vso pravico, da potegnem naslednje zaključke o povprečni ljubljanski srednješolki (druge vrste dobijo svojo definicijo kdaj drugič). Torej, kakšen je prototip ljubljanske srednješolke (izključujem podvrste "tipa emo", "piflarke", "normalne" in še kakšna manjšina bi se znašla vmes)?

• obvezno je, da katerikoli korak, ki ga naredi povprečna ljubljanska srednješolka (v nadaljevanju PLS), spremlja njena najboljša prijateljica, ki je vizualno njen klon
• nujno je glasno govorjenje, ki ga med blebetanjem klona zamenja butasto hihitanje
• vsak stavek se začne z "Ej, stari ...", nadaljuje s tremi besedami, med katerimi je ena angleška, druga pa njena izpeljanka in konča z besedo "stari" (npr. "Ej, stari, to je blo pa too much za shendlat, stari.")
• pomembno je opravljanje tretje prijateljice (najverjetneje še enega klona), npr. o tem, kako prijateljica hodi v šolo z mapo, medtem ko, glej ga zlomka, PLS hodi v šolo s torbico, v katero lahko pospravi list A4 formata samo, če ga pred tem 27krat prepogne
• styling je naslednji: beli shocksi ali katerikoli zlati čevlji, svetlo modre skinny jeanske z nizkim pasom, približno dve številki premajhne, širok zlat pas, kakršnakoli bela majčka, če je možno z zlatim napisom, zlat nakit, obvezni črni dolgi lasje, sončna očala, pol tube lip glossa, ponarejena Guccijeva/Vuittonova torbica z živalskim vzrocem in nujno nenormalno dolgi nohti, nalakirani z lakom dveh različnih barv in narisanim vzorčkom
• da niti ne govorimo o tem, da v solariju preživi več časa kot doma ...
• njen največji dosežek je ta, da ima "tri NMS-je, stari", ker "stari, me celo konfo ni blo pr bajli"
• ne smemo pozabit na to, kako ji je zadnjič uspelo uletet na neko žurko/kupit alkohol/kupit čike, čeprav nima še 16 let. Carica.

And I could go on and on, ampak ... ... ko nič hudega sluteča mladenka (=my-self) že misli, da hujše ne more bit, lahko izbira med devetdesetletnim konstantno pljuvajočim dedkom, ki si na vsak način želi pogovora in odurnimi zidarji, ki jo naslavljajo z "žabica". Včasih se res sprašujem, kam so se skrili vsi normalni ljudje ...

My first summer day ali kradem šmenkastično!

Kot da res nimam kaj drugega za počet ... :) Ampak to je takooooo zabavno! Prva moja kolekcija nosi naslov First summer day (or something like that) in zgleda takole: Več pri Bonny in Fensišmensi. Zdaj pa grem sestavljat novo :P PS. Internet še ne deluje bp, zato več jutri.

Damn!

Še zmeraj sem brez interneta, služba pa ni ravno primerno okolje za pisanje, še posebej če ti vsak, ki gre mimo, kuka v ekran. Pričakujem najmanj globoko sočustvovanje!!