The end.

Končno! Ne vem, komu vse sem naročila, naj bo v četrtek ob 12h v mislih z mano, ampak očitno je pomagalo. Opisovanju stanja pred in ob dogodku se bom skušala izogniti, na kratko naj povem, da sem nekaj dni prej vstajala ob šestih, se učila pred odhodom v službo, ker sem se ob prihodu domov lahko le zvrnila v posteljo. Očitno je bilo tudi, da sem kar precej "ven" iz vsega učenja in predizpitne anksioznosti, ker tudi na samem izpitu nisem blestela. Ampak glavno, da je mimo in da se na faksu oglasim samo še takrat, ko grem po potrdilo o dokončanem študiju. 

Bolj zabavno je bilo po koncu izpita. S pitjem, pitjem, pitjem, hranjenjem, pitjem, pitjem, hranjenjem in pitjem. V petek normalen delovni dan s totalno lenim večerom, v soboto pa shopping spree (glede na količino nakupljenih stvari bi si ta del zaslužil svojo objavo) in nato proti domu. Kjer so me pričakali tako, kot da je moja diploma na ravni pristanka na Luni. Nekako tako neobičajna :) In smo spet pili in pili in jedli in pili in jedli in spet pili in pili in jedli. Dokler se ni četrta steklenica šampanjca razlila po celi kuhinji, dokler se ni kuharica že v drugo lotila kremšnit in dokler ni moški del družine obležal na kavču. No, ženski del se je dalje zabaval tudi pri menjavanju rjuh. Sledilo je spanje in spet hranjenje. ki še kar traja in traja. Oh ja, naporno je bilo, ampak je bilo vredno - adijo, filofax!!