Nove bedarije ljubljanske mularije

To me je razjezilo že v petek, ampak nisem utegnila napisat. No, v bistvu me razjezi v povprečju trikrat na teden. In naivnež bi pomislil, da sem se po tolikem času na to že privadila. Ampak se nisem in se tudi ne bom. O čem pa sploh govorim? O poslušanju muzike na mobitelu. Do konca na glas. Na avtobusu ali vlaku. Grrrrr! Vsakič znova preklinjam tistega, ki se je zmislil, da se da na telefonu posušat glasbo. In res ne vem, kaj je treba, da bodo mulčki ugotovili, da to pa NE GRE, ker gre ostalim na živce. In samo čakam, kdaj se bo našel en junak (saj bi sama to naredila, ampak žal je s 50 kg to malo težje), ki bo mulcu dal eno okrog uh in ga brcnil dol z busa/vlaka. Drugače bi pa z veseljem vsakemu posodila svoje slušalke za tisti čas, ko se vozi zraven mene, če si že sam ne more privoščiti enih (kar itak vem, da ni res). Aja, pa da ne pozabim, da je ta muzika ponavadi taka, ki mi že sama po sebi ne paše. V glavnem, živcira me do konca in verjamem, da vse ostale tudi. In upam, da bo v bližnji prihodnosti tega konec, ker bo postalo IN nekaj drugega.