Slabo vest imam ...

... ker je že drugi teden razprodaj, jaz pa nisem še vstopila v nobeno trgovino, kaj šele, da bi kaj kupila. OK, že lažem. Prejšnji teden sem, ker sem prišla na dogovorjeno mesto pred dogovorjeno uro, na hitro skočila v prvi del H&M, kjer o razprodajah ni bilo ne duha ne sluha. Vsaj edini dve stvari, ki sem jih prijela v roke, nista bili znižani. Aja, naj na tem mestu priznam, da imam (baje ne preveč lepo) navado, da vsako stvar (ampak res VSAKO) primem v roke. Ne vem, kako je z vami, ampak jaz moram stvar prijet. Ali jo pobožat ali pa se jo vsaj dotaknit. Tudi če mi sploh ni všeč. No, in še to moram priznat, tega se pa dobro zavedam, zraven delam različne grimase. Še posebej, če mi stvar ni všeč (v stilu izbuljenih oči in misli "WTF, kdo bi si pa to navlekel nase?!"). Verjamem, da zgleda precej smešno, ko me nekdo opazuje, ampak takšna pač sem in to je moj stil nakupovanja :) Spet sem malo zašla, ampak v glavnem, a girl's got to do, what a girl's got to do. In kot prava fashionistasta Glista naznanjam, da grem v shopping. Prosim, prosim, prosim, da ne bi domov prišla praznih rok. Tnx a lot. Sprašujem se: Koliko € je preveč za torbico??

My kind of men

Med ukvarjanjem z diplomo (sucks!!) se je treba vsake toliko malo spočit. Sorry, boyfriend :) En in edini, Chad Michael Murray. Najbrž je odveč napisat, da mi je uspelo ulovit novo sezono OTH ... Freddie Ljungberg. Zaradi njega gledam(o) nogomet. Wentworth Miller. Believe it or not, Prison break-a ne gledam ... Josh Hartnett. Ne samo da dobro zgleda, ampak tudi dobro igra. Wicker park in Lucky number Slevin sta filma, ki jih je treba videt. Nujno!In da ne bodo ravno vsi enaki (a si niso nekam podobni?), še enega iz stare garde. Ethan Hawke. Umica res ni bila najboljša izbira :)

Avatar - ogledalo duše?

Baje naj bi avatar, ki si ga izberemo, tudi nekaj pomenil. Vsaj tako pravi dr. John Suler, psiholog z Univerze Rider. Čeprav mi ni jasno, po kakšni metodi je do teh ugotovitev prišel (in dokler ne izvem, jih ne priznam za resnične), ampak so pa zanimive:

• Živalski avatarji (Nemalokrat hišni ljubljenčki. Ljudje, ki si izberejo žival za predstavnika svoje spletne osebnosti, se poosebljajo z lastnostmi te živali.)
• Risankasti avatarji (Lahko so znak nedoraslosti uporabnika. Kadar so bolj sofisticirani, pa lahko pomenijo, da oseba za takim avatarjem nekaj skriva, tlači v sebi ali ap preprosto noče razkriti svoje prave narave).
• Slavne osebe v avatarjih (Uporabnik se z neko slavno osebo bodisi identificira bodisi zafrkava. V vsakem primeru si na ta način poskuša povelati samozavest.)
• Zlobni avatarji (Skoraj vedno so izraz neke agresivne fantazije in/ali občutka neke krivde. Lahko je tudi poskus odtujevanje v neki spletni skupnosti, kjer se počuti preveč ogroženo.)
• Zapeljivi avatarji (Napol goli ženski avatarji so povsem unisex pojav. Uporabljajo jih predvsem povprečne ženske in aseksualni moški.)
• Avatarji moči (Vsebina takih avatarjev predstavlja omnipotento moč. Ljudje, ki izbirajo take avatarje, izkazujejo svojo nezrelost in negotovost.)

A se kdo najde? Jaz sem nedorasla - vedno in povsod :)

Đizs, you suck!

Naj na začetku priznam, da je moje znanje o delovanju interneta res skromno. Oziroma ga ni. Edino, kar ločim, je hitrost - ali dela hitro ali dela počasi. In internet mora delat hitro.

Sploh ne vem, če je še kdo na tem svetu, vsaj izmed tistih, ki pišejo blog, ki še pomni, kako je, če internet dela počasi. Upam, da sem edina, ker pač nikomur ne privoščim te "sreče". Ja, Glista je bila med prazniki večinoma doma, kjer internet namreč dela počasi. ZELO počasi. Približno tako počasi, da če hoče čekirat mail, potrebuje približno 15 minut. Ali pa tako, da datoteke, večje od 500kb, sploh ne more zdownloadat. Da ne govorim o tem, da dlje kot do vstopne strani Bloggerja ali Facebooka nikakor ne pride. Totalen suffer.

(to je v vednost za prihodnje, ko Glista izgine z obličja Zemlje :)

In kje se tukaj vmeša Đizs? Počasnega interneta nimamo namreč zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker drugačnega ne moremo imeti. Ker je potrebno nekaj v smislu prenove telefonske centrale (or something like that). Za kakih 100 ljudi. In ker so se končno malo zmigali in začeli delat na tem področju, sem se že veselila, da se bo mogoče kaj premaknilo na bolje. Ampak ne - stvari stojijo. Zakaj? Zato, ker Cerkev zahteva za 5 metrov (!!!) prekopane zemlje (na enem usranem dvorišču) odškodnino celih 1000€ na mesec. Prosim?!?!

Brez besed sem. Ostane mi le še molitev, da nekdo pride k pameti.

Jutri ...

(med delovnim časom :) razložim, zakaj me ni bilo toliko časa. Torej tudi v novem letu se držim načela "bolje jutri kot nikoli". Srečno novo leto :)