Mango? Mango!

Se mi zdi, da se mi zadnje čase dogaja pogosto. Da po velikih mukah končno najdem nekaj, kar mi je všeč, potem pa nimajo moje številke. Ja, o oblekah govorim.

Včasih mi ni bilo težko it v shopping. Če bi me kdo vprašal sredi noči, če grem zraven, bi brez premišljevanja vstala in šla. Tudi denarnica je bila bolj na varnem doma. In noge niso nikoli bolele. Zdaj mi je to skoraj muka. Vse mi je dobesedno grdo, kar mi je všeč, je ponavadi najdražja stvar v celi trgovini. Ko pa končno najdem nekaj res lepega (vmes sem se odvadila kupovat "povprečne" stvari, torej kupim samo še tisto, ki mi je RES kul), nimajo več moje številke. Pa naj gre za hlače, čevlje ali pa puder (številka pudra rofl). Včeraj sem šla po dolgem času v Mango, ki je moja najnajljubša trgovina. En od razlogov, da me toliko časa niso videli, je predvsem lokacija, ker mi je res zoprno, da je samo v BTCju (pa HiperMercatorju v Šiški, kar je še bolj odročno), pa še to v brezvezni stavbi, kamor moram it prav z določenim namenom. Drugi razlog je pa ta, da kar nekaj časa niso imeli nič, kar bi me potegnilo. Bila sem pač navajena, da iz Mangove trgovine ne odhajam praznih rok. Včeraj pa ... Oh! Najprej sem na netu sčekirala vso novo kolekcijo. In vse so tudi dejansko imeli (in v resnici je izgledalo much better kot na netu). Zaljubila sem se v majčko, ki je imela napako. Zelo vidno. In je zato ostala v trgovini. Našla pa sem tudi kavbojke, ki so bile v vseh številkah razen ... ja, moji :( Pri kavbojkah sem res izbirčna in res bi mi sedle (imam pač poseben talent, da uganem, kako mi bodo stale številko manjše hlače :), še zmeraj pa nimam jajc, da bi si jih naročila prek neta. Zato bom danes izkoristila dobro voljo BF-a in ga najlepšejše prosila, da me odpelje v Šiško. In če dobim vsaj kavbojke (kaj šele majčko brez napake :), bom 10 minut najsrečnejša punca v Sloveniji. Držimo pesti. Ironija (zato tudi tako dolg post, namenjen taki nepomembni zadevi): kavbojke se imenujejo Carmen. Jebemtiš, prinašaš nesrečo :)