Blog me up!

Pri meni se je vse skupaj začelo z Odprtim kopom (o tem sem pisala že tu). Stvar se mi je zdela omembe vredna prvič zato, ker je to ena super pogruntavščina, drugič pa tudi zato, ker je velik del uporabljenega teksta prišel izpod mojih rok/tipkovnice. No, zdaj se da to reč uporabljat tudi pri pisanju bloga. Za kaj se pravzaprav gre? V tehnične podrobnosti se ne bom spuščala, ker se mi niti sanja ne, kako vse skupaj deluje (zdi se mi, da mora biti blazno zapleteno), point je v tem, da ti ta "zadeva" za ključne besede v besedilu poišče linke. No, ja, če še enkrat preberem zadnji stavek, mi sploh ni jasno, kako bi lahko kdorkoli razumel, kaj sem hotela povedat, tako da poskusimo še enkrat. Postopek potek tako, da se odpraviš na stran Zemante, na levi strani klikneš gumb "download Zemanta" in slediš navodilom za inštalacijo. Nato odpreš svoj blog in začneš ustvarjat nov post (deluje v Blogger-ju in Wordpress-u). Aplikacija ti nato predlaga linke, ki jih lahko uporabiš ali pa ne (po želji), prav tako ti predlaga s kontekstom povezane fotke in članke o določeni temi. Zanimivo, zabavno in uporabno. Sploh za tiste, ki imamo radi stvari polinkane, pa se nam včasih s tem ne da ukvarjat.

V iskanju navdiha ...

... za življenje. Bedno je, ko ti postane vseeno. Za vse. Ko te nekaj razveseli za pol ure, potem pa je spet nazaj vse sivo. In ko veš, kaj je narobe, pa se ti enostavno NE DA ukvarjat s tem. Da bi karkoli spremenil. Pa čeprav veš, da bo potem drugače. Mogoče bo na začetku nekaj časa še bolj obupno, ampak na koncu se bo splačalo. Vem, da se bo. Ker mi je do sedaj uspelo (skoraj) vse, kar sem si želela in v kar sem vložila trud. Iščem še kanček motivacije in nekaj, kar me bo porivalo naprej, potrebujem pa kup odločnosti. Zdaj vsaj vem, kaj bi rada (in ne povem še :) in približno pot za doseganje tega cilja. Začetek je že.

Zdaj pa malo bolj optimistične teme. Veliki petek je bil zakon. Preživet ob pršutu, torti in ogromni količini cuba libre-tov. Zelo zanimivo je, ko prepoznaš nekega blogerja, on/a pa o tebi ne ve nič. In ti razlaga stvari, ki jih v bistvu že veš, ker si jih prebral na njegovem/njenem blogu. Smešno za umret :D Po 4 urah spanja in vožnji po zasneženi avtocesti s povprečno hitrostjo 50km/h so ostali prazniki minili mirno. Našla sem svoj nov najljubši film. Čeprav sem se že lani zaobljubila, da si bom pred Oskarji ogledala vsaj glavne favorite, mi to spet ni uspelo. Če bi jih, bi zagotovo pravilno stavila - No country for old men in Javier Bardem sta zakon. Konec bi sicer malo priredila, ampak film je super. Super je tudi tiktak blagajna v Mercatorju, ampak najsuperejše so pa moje nove kavbojke! Če bi imela koga, da bi jih pofotkal, bi jih dala na blog. Ker ownajo my ass! Končno!

In zmagovalka spodnjega perila je ...

Kako se je vse skupaj začelo? Predvsem je bilo krivo to, da me moje vsakodnevno popotovanje s 6ko vodi mimo dveh jumbotov z Liscino reklamo za novo kolekcijo spodnjega perila Cheek. In bolj ko jo gledam, bolj mi gre na bruhanje. Res. To, da Lisce že same po sebi ne maram (ker ima po izkušnjah sodeč katastrofalno razmerje med ceno in kvaliteto), najbrž tudi malo vpliva. Ampak ta linija za mlade Cheek mi je res simpatična. Ker so se končno potrudili in naredili nekaj bolj sodobnega, naprednega. Iris Mulej ni bila slaba izbira - takrat je bila namreč še sramežljiva gospodična in ni vsakič zgledala kot pornozvezda (čeprav spodnja fotka ni najbolj posrečena). Sanja Grohar je bila že korak navzdol (fotke so bolj ali manj grozne, Sanja pa itak premore sam še pogled Playboyeve zajčice). Ampak tale Nadiya je pa no-go. NO-go. Punci sicer konkretno nič ne manjka - ima lepo postavo, soliden obraz, je simpatična, ampak fotogenična pa res ni. Nočem se delat preveč pametne, ampak verjetno mi je okrog 15 sezon različnih Next top model zadev (hm, malo me je sram :) vseeno pustilo kakšen drobček teoretičnega znanja. Nekako mi sploh ne gre v račun. Najprej furajo stil najbolj popularnih misic, potem pa preskočijo na neizkušeno (okej, vsaj tako zgleda) plesalko. Če že, bi vzeli Remarjevo Sabinco (priznam, meni je prelepa) ... ... ali pa, če so želeli blondinko, Kokaljevo Tjašo. Z obema so itak že sodelovali. Punci, ki vesta, kako se pozira. In punci, ki bi najbrž še ob tako slabem fotografu izpadli dobro. No, ker mi ni dalo miru, sem šla za vsak slučaj čekirat - žal je fotografinja ženska :D (me je pa presenetilo, da je Sanjo za Cheek fotkal Aleš Bravničar ... Najbrž je imel slab dan :) Kakorkoli že, verjetno ni najlažje reklamirat spodnjega perila na tak način, da vse skupaj ne izpade prostaško. Kljub temu se z malo truda in domišljije da. Tokrat je namreč Lisci lekcijo odčitala Beti. No, Beti tudi ne maram preveč, predvsem zaradi še nerazvozlanega sistema številk, ki povzroči, da vedno kupim premajhno ali preveliko stvarco, ampak v spomladansko-poletni kolekciji spodnjega perila, so Lisco premagali na celi črti. Poleg vsega seka tudi katalog - mene so popolnoma prepričali. V stilu Olimpijinih navijačev: Beti? Ena! Lisca? K***c! :) Komaj čakam kopalke!!

Sorry, what's your problem?!

Hm ... upam, da se ne bodo vsi moji posti nanašali na shopping, ampak trenutno ne gre drugače. Prejšnji teden je bil Zanimiv, Zelo Zanimiv. Vendar o tem kdaj drugič (če sploh kdaj). Tokrat pa ... predstavljajte si:

- Situacijo 1: Kot obsedena iščem kavbojke po celi Ljubljani. Končno jih najdem, ampak so kar precej drage. Odločim se, da premislim. Naslednji dan jih v trgovini ni več. Grem v BTC in upam, da tam bodo. Najdem pravo številko, napačna dolžina. Stopim do prodajalke. GF (z nasmehom): "Živijo, a mate hlače te številke mogoče daljše?" Prodajalka (ne da bi se premaknila z mesta): "Ne. A ti te niso zadost dolge?" GF (še vedno nasmejana): "Ne, hočem daljše." Prodajalka (me glede kot največjo budalo): "Te ti bodo zihr prav, sej si manjša kot jaz, pa men so te čist kul. Dej probi te!" GF (strele letijo iz oči): "Ne bodo, hvala vseeno." Mislim, draga prodajalka, kaj ti tukaj ni jasno?! Hočem hlače številka XY, dolžine WZ. In NOČEM tvojih trapastih nasvetov. In kaj, če so tebi prav?! Mogoče imam pa jaz daljše noge (v to sicer dvomim, ampak vseeno :P) ali pa si samo želim, da se mi pol metra hlač vleče po tleh!! Kura. - Situacijo 2: Na pijači. Pride natakar. Natakar: "Zdravo, kaj prnesem?" GF (žejna za crknit): "Tri deci limonade, prosim." Natakar: "Nimamo limonade, a Fanta bo v redu?" Dddddd, a je Fanta isto kot limonada? A je sploh približno podobno?! Sploh ne razumem, kako ne morejo imet limonade, če pa rabiš sam par limon in to je to. Ampak OK, če že nimajo limonade, naj me vsaj pustijo, da se sama odločim, kaj bom pila in mi ne ponujajo nekaj čisto tretjega. -Situacijo 3 (današnji dan): Spet intenzivno iščem vijola žabe. V glavi imam točno določen odtenek, ampak takih ne najdem nikjer. Iz obupa skočim v najbližjo trgovino in prijazna prodajalka mi najde podobne. Niso mi preveč všeč, ampak ker jih "nujno potrebujem", jih kupim. Ko pridem domov, vidim, da so napačna številka. Zato jih grem danes zamenjat. GF (veselo): "Dober dan. Prejšnji teden sem tukaj kupila žabe, pa mi je prodajalka dala napačno številko. A bi jih lahko prosim zamenjala? Saj jih nisem niti odprla, ker sem že takoj videla, da so premajhne." Prodajalka (naveličana vsega): "Aha, bom pogledala." Vzame žabe, pogleda številko in reče: "A to je za vas?" GF (v mislih že zavija z očmi): "Ja, zame." Prodajalka: "Ampak to vam bo sigurno prav, saj ste drobčkeni." GF (že nestrpna): "Vse žabe imam št. XX, tako da bi tudi te zamenjala." Prodajalka (kao išče): "Joj, ampak tole je iz micronečesa, to vam bo sigurno prav, veste, unih pa več ni." GF (odkrito zavija z očmi): "OK, hvala, na svidenje." Grrrrr! A ji res ni jasno, da mi mora dat tisto, kar jaz želim?! Pa če je to XXL majčka ali pa čevlji št. 27! A je tako težko poklicat v drugo trgovino, pa vprašat, če imajo mogoče tam to številko, ali pa me vprašat, če bi potem rajši katere druge vzela?!

Konstantno se mi dogaja, da mi prodajalci solijo pamet in mi skušajo vsilit nekaj, česar nočem. In eno je 100% - v taki trgovini me ne bodo videli več. Nikoli. Uf, se že boljše počutim. Zdaj se grem pa obleč žabe. Če mi ne bodo prav, jih z veseljem podarim komu :D PS. Zvečer grem na bowling, držite pesti, da zmagam (opcija: da nisem zadnja)!

Mango? Mango!

Se mi zdi, da se mi zadnje čase dogaja pogosto. Da po velikih mukah končno najdem nekaj, kar mi je všeč, potem pa nimajo moje številke. Ja, o oblekah govorim.

Včasih mi ni bilo težko it v shopping. Če bi me kdo vprašal sredi noči, če grem zraven, bi brez premišljevanja vstala in šla. Tudi denarnica je bila bolj na varnem doma. In noge niso nikoli bolele. Zdaj mi je to skoraj muka. Vse mi je dobesedno grdo, kar mi je všeč, je ponavadi najdražja stvar v celi trgovini. Ko pa končno najdem nekaj res lepega (vmes sem se odvadila kupovat "povprečne" stvari, torej kupim samo še tisto, ki mi je RES kul), nimajo več moje številke. Pa naj gre za hlače, čevlje ali pa puder (številka pudra rofl). Včeraj sem šla po dolgem času v Mango, ki je moja najnajljubša trgovina. En od razlogov, da me toliko časa niso videli, je predvsem lokacija, ker mi je res zoprno, da je samo v BTCju (pa HiperMercatorju v Šiški, kar je še bolj odročno), pa še to v brezvezni stavbi, kamor moram it prav z določenim namenom. Drugi razlog je pa ta, da kar nekaj časa niso imeli nič, kar bi me potegnilo. Bila sem pač navajena, da iz Mangove trgovine ne odhajam praznih rok. Včeraj pa ... Oh! Najprej sem na netu sčekirala vso novo kolekcijo. In vse so tudi dejansko imeli (in v resnici je izgledalo much better kot na netu). Zaljubila sem se v majčko, ki je imela napako. Zelo vidno. In je zato ostala v trgovini. Našla pa sem tudi kavbojke, ki so bile v vseh številkah razen ... ja, moji :( Pri kavbojkah sem res izbirčna in res bi mi sedle (imam pač poseben talent, da uganem, kako mi bodo stale številko manjše hlače :), še zmeraj pa nimam jajc, da bi si jih naročila prek neta. Zato bom danes izkoristila dobro voljo BF-a in ga najlepšejše prosila, da me odpelje v Šiško. In če dobim vsaj kavbojke (kaj šele majčko brez napake :), bom 10 minut najsrečnejša punca v Sloveniji. Držimo pesti. Ironija (zato tudi tako dolg post, namenjen taki nepomembni zadevi): kavbojke se imenujejo Carmen. Jebemtiš, prinašaš nesrečo :)

I've found new love!*

Njam, njam in še enkrat njam!

To je nekaj najboljšega alkoholnega, kar sem kdajkoli pila (pustimo koktejle). Ofkors je nisem pila same, ampak ne glede na to, kaj zmešaš zraven, tako lepo diši. Pa čeprav mi je bilo še tri dni slabo in bom verjetno zaradi navdušenja nad njo tarča zbadanja še kako leto. Glede na to, da se počasi odpravljam na obisk FF, bi kakšen požirek definitivno potrebovala :/ Za fanatike in radovedneže priporočam obisk Absolutove spletne strani, še posebej te "razstave". To je zame uspešna blagovna znamka in tukaj bi se lahko česa naučil npr. Fructal. Ne pa da me ima za norca z nekimi smoothie-ji, ki so vse prej kot to ...

* I found, I have found ...? New love, a new love ...? Whatever :)