Danes sem šla namreč teč. Mogoče Verjetno se bo to marsikomu zdelo pretirano, zame pa je pač dosežek. A big one.
No, v resnici sem šla prvič po kakih treh letih teč že dobrih 14 dni od tega. Ampak ker enkrat ni nobenkrat in ker se dovolj dobro poznam, da sem vedela, da je velika verjetnost, da bo pri tem tudi ostalo, se mi to ni zdelo vredno objave na blogu. Bilo bi mi namreč samo v opomin, kako še enkrat več nekaj obljubljam in se na koncu tega ne držim. Prvič je potekalo nekako takole ...
BF: "Jaz grem danes teč." (da razjasnimo dejstva - on teče približno tako pogosto kot jaz - 1x na tri leta)
GF (ker mora bit povsod zraven): "Jaz tudi, jaz tudi!! Dej plis, jaz bi tudi šla!"
BF (sumničavo): "Samo jaz bom res tekel, veš!"
GF (izredno prepričljivo): "Ja, valda, saj jaz tudi. Veš, jaz imam ful kondicije ..." (od kje, sam Bog ve ...)
Po tristo metrih ...
GF (sopihajoče): "O, šit!"
Po kilometru ...
GF: "O ... (vdih) ... maj (izdih) ... gad (vdih) ... jz (izdih) ... bom (vdih) ... umrla (izdih)!!!
In v tem stilu naprej.
Ampak je uspelo. Domov sem sicer prišla v barvi zrelega paradižnika in z dvema ogromnima žuljema na podplatih, vendar se je splačalo. Za nagrado sem si nato privoščila čevapčiče.
Danes pa je bilo drugič - in upam, da ne zadnjič. In tu vstopi v zgodbo J. J. je fenomen. Za primer: po celodnevnem obhodu vseh možnih trgovin, ko mene noge komaj še držijo, ona še najde energijo, da gre zvečer malo teč. No, z J. sva ugotovili, da njena tekaška pot seka mojo wanna-be tekaško pot. In to na samem začetku. Seveda je sledilo vabilo, da se ji pridružim. "Itak, ful dobro", je bil moj odgovor. Mhm. Začelo se je z "joj, šit, danes ne morem, sem zmenjena zvečer", nadaljevalo s "škoda, ker sem čisto v pisanju diplome, pa ne morem zdaj prekinit", "pravkar sem se lotila kuhanja večerje, dej, jutri pa res" in "danes sem pa res mislila it, ampak imam za delat" ... ter končalo z današnjim " ... amm ... amm ... joj .... am ... ajde, greva!" ali po domače pomanjkanjem izgovorov.
Domov sem po baje približno 9ih kilometrih (seveda ne samo teka!) prišla prijetno utrujena. V resnici je bilo prav super - med počitki sem se naklepetala za naslednjih nekaj dni, stari žulji so se medtem poslovili, novih ni na vidiku, barva pa je tudi ostala primerno bleda. Kmalu ponovimo!
PS. Za večerjo je bila na meniju pleskavica, njam :)
Danes pa je bilo drugič - in upam, da ne zadnjič. In tu vstopi v zgodbo J. J. je fenomen. Za primer: po celodnevnem obhodu vseh možnih trgovin, ko mene noge komaj še držijo, ona še najde energijo, da gre zvečer malo teč. No, z J. sva ugotovili, da njena tekaška pot seka mojo wanna-be tekaško pot. In to na samem začetku. Seveda je sledilo vabilo, da se ji pridružim. "Itak, ful dobro", je bil moj odgovor. Mhm. Začelo se je z "joj, šit, danes ne morem, sem zmenjena zvečer", nadaljevalo s "škoda, ker sem čisto v pisanju diplome, pa ne morem zdaj prekinit", "pravkar sem se lotila kuhanja večerje, dej, jutri pa res" in "danes sem pa res mislila it, ampak imam za delat" ... ter končalo z današnjim " ... amm ... amm ... joj .... am ... ajde, greva!" ali po domače pomanjkanjem izgovorov.
Domov sem po baje približno 9ih kilometrih (seveda ne samo teka!) prišla prijetno utrujena. V resnici je bilo prav super - med počitki sem se naklepetala za naslednjih nekaj dni, stari žulji so se medtem poslovili, novih ni na vidiku, barva pa je tudi ostala primerno bleda. Kmalu ponovimo!
PS. Za večerjo je bila na meniju pleskavica, njam :)
Pridna Glista.
OdgovoriIzbrišiJaz imam pa od miz že eno kilo manj! Torej, če bi me videla danes, me sploh ne bi spoznala:P ...
Tek je super po že enem pretečenem kilometru:) - ko vse svoje ude že zavtomatizirano premikaš. Ko se "ulaufaš" - dobesedno. :) Sicer pa - čestitke:P.
OdgovoriIzbrišiNe, ne, samo tek ne! Vsi ga hvalijo, vsi vidijo v tem super sprostitev - verjamem, ampak ne jaz :) Zato ti čestitam za uspeh in se pridružujem vzorcu vztrajnosti - najprej horunski ponos nad sabo, potem vsem povem, kam novega počnem in ko me čez 14 dni vprašajo, kako mi ta ista stvar uspeva, se skoraj zavlečem v kot, ker mi je nerodno priznat, da ... da me je itak minilo :P
OdgovoriIzbrišiV zadnjem letu sem se že sprijaznila, da nisem športno bitje ... sem vse kaj drugega :) Recimo pleskavica in čevapčič jedec :)
OOO, glistica, pridna, pridna. ::)) Zdaj moraš pa črtice delat, kolikokrat boš šla na tek ... ::))
OdgovoriIzbrišiOh, krasno. Tudi jaz razmišljam o teku. Že nekaj let. :)) Upam, da ti ne zmanjka volje.
OdgovoriIzbriši@ M.: "Že nekaj let" ... LOL:)!
OdgovoriIzbrišiLOL, vidim, da vsi ful verjamete vame :D:D
OdgovoriIzbriši@B., dej nehi, slikaj že enkrat te mučeniške mize :) A žulje lahko dobiš tam?
@V., sam je čist res. Na začetku ful kriza, potem pa kar nekako gre ...
@N., na maratonih me sigurno ne bo :P Upam pa, da tudi v kakšnem kotu ne :P
@K., :D
@M., sej pr meni je blo enako. Če mi ne bi zmanjkalo izgovorov, bi se malo drugače končalo :)
hm, jst bom raj tiho, ker sem letos že ene 3x "res" začela :D
OdgovoriIzbriši@Bu., če grem danes, te torej ulovim :D
OdgovoriIzbrišisam pol morš pa res nehat, drgač se bom krivo počutla :D
OdgovoriIzbrišiTi bom zbudila slabo vest ... :) Ekola, zdej mam že tri črtice, juhu!!
OdgovoriIzbriši@ GF.: Pa veš kakšne žulje! Ogromne. Moram zdej kr počivat čez vikend:P!
OdgovoriIzbriši