I'm back (on track)!

Ne, nisem ostala v kampu. In ne, ne kupujem večjega šotora :) Ampak grem raje kar po vrsti, ker je bilo minule obdobje kar pestro.

1. Počitnice: Morje in kampiranje je bilo super. Čeprav sem se nameravala pred odhodom oglasit na blogu, mi ni uspelo, kajti na mojem telefončku se komentarje lahko le prebira, pisat jih pač ni mogoče. In nasvete sem večinoma upoštevala. Večinoma zato, ker se mi jarka okrog šotora res ni dalo kopat :) Ampak bi ga, če bi bila vremenska napoved drugačna. Tako pa je bilo vse dni supersončno. Na svetilko me je prijazno opozorila N., ampak je na koncu nenamerno ostala doma. In to je bila praktično edina stvar, ki je manjkala. Moram pa popljuvat Turbo maximus (pffffffuuuuuj!!), ker me je zaradi njega dva dni bolel vrat, o tem, da sem se vsako noč zbudila z ritjo na tleh (glavo pa približno pol metra višje), pa ne bom niti razlagala. Skratka, kampiranje še, vendar z lučko, novimi klini in brez Turbo maximusa. 2. Blogersko življenje: Vem, da tega nihče ne bo verjel, ampak vse poste tistih blogerjev, ki jih berem, sem tudi prebrala. Večinoma je bilo to kar v mojem Thunderbirdu, ker je bilo tako najhitreje (in zato tudi brez komentarjev z moje strani). Z gromozansko zamudo torej želim Bonny in N. vse najlepše za rojstni dan, verjamem, da tako pozno voščila še nista nikoli prejeli :) V prihodnjih dneh pa se bom počasi vrnila na stare tire in pametovala tudi drugje :D 3. Služba: Odkar sem prišla nazaj z "mini dopusta", delam kot nora. Spremembe se dogajajo na vseh nivojih, ljudje odhajajo, zato vsak drugi dan praznujemo. Kar posledično pomeni, da tisti, ki ostajamo (ali bolje prihajamo), do 12h intenzivno delamo med 12h in 15h zbiramo ideje za darila, po 15h pa pijemo. Pogodbo o zaposlitvi imam že na mizi in čaka le nše a moj podpis. Nekako skušam to odložit za čim dlje časa. No, do jutri :) Lepo je bilo študentsko življenje, dokler je trajalo. 4. Fax: Diploma je oddana (tu je čas za pohvale in podobno). To sicer pomeni, da jo bom verjetno mogla še 84x popravljat, ampak glavno, da je večina dela opravljenega. In kamen odvaljen. 5. Dopust: Glavnina me še čaka. Sredi septembra letiva - iz Benetk v Berlin, iz Berlina v Barcelono in nato nazaj v Benetke. Načeloma se letenja ne bojim, ampak po vseh nesrečah v zadnjem tednu me že pošteno skrbi. Vse to pomeni, da bom na žalost zamudila koncert Coldplay-ev, imam pa to srečo, da bo v šestih dneh bivanja v Barci njihov nogometni klub igral tekmo doma. Če bo kdo videl osebo v zadnji vrsti stadiona, ki obsedeno maha v kamero, bom to jaz. 6. Družina: Po napornem vikendu, ko smo na počitnicah gostili mojo teto (ki se neznancem rada predstavlja kot moja starejša sestra, obnaša pa se kot precej mlajša sestra, ko mi na Facebooku pošilja otročja sporočila in se v prostem času pretvarja, da je Djula iz Tuzle) in njena dva otroka (dojenček, ki praktično ne joče, in njegov osem let starejši brat, ki je mnenja, da je "sol bela smrt"), je samota v ljubljanskem stanovanju pravo olajšanje ... In še enkrat več se je potrdilo moje predvidevanje, da sem glede na prejete gene precej normalno dekletce. 7. Prosti čas: a zgleda, da ga imam? :)