Praznujem prvi rojstni dan

Oziroma ga praznuje moj blog. In čeprav me prsti močno srbijo, da bi objavila čisto nekaj drugega, bo današnji post namenjen obletnici. Čestitke, dragi Stuff.! Pa poglejmo, kaj vse se je nabralo v tem letu. Prva objava je bila, milo rečeno, bedna. Ampak vsak začetek je težak. In takrat pravzaprav niti sama nisem vedela, o čem bi na tem prostoru tekla beseda. Tudi zato so prevladovale slike. Nadaljevalo se je z objavo, pri kateri se pojavi prvi komentar, ki sicer časovno ni bil prvi (oh, kompliciram!), ampak kasneje sledi prvi zaresen komentar od enega najbolj popularnih blogerjev, juhu!! :) Takrat še vedela nisem, da se na komentar spodobi odgovorit. Po dokazih sodeč sem za to ugotovitev potrebovala 11 (!!) dni. In objave so se počasi počasi začele boljšat ... Sledilo je negodovanje nad ljubljanskimi srednješolci (prvič), kar je povzročilo, da je blog nekoliko oživel. Iz negodovanja nad ljubljanskimi srednješolkami (drugič) pa je nastal cel prototip povprečne srednješolke. No, zdaj šele vidim, da sem nekaj pomembnega izpustila - predvajanje butaste glasbe na ves glas na polnem avtobusu/vlaku je zaščitni znak PLS!!! V nekem obdobju sem na blog pisala večinoma samo takrat, ko me je nekaj hudo spravilo iz tira. Recimo roke, ki jih nisem mogla več premikat (to mora biti nekje dokumentirano, ker maščevanje še sledi :), a jih nihče ni hotel zamenjat z mano. Ali pa malo melanholije in jokanje s pomočjo Kurta, kar je definitivno pomagalo. In seveda napadi besa nad wannabe prijaznimi & ustrežljivimi prodajalkami - žabe so še vedno v omari, nikoli nošene. Kdor jih želi, naj se oglasi v komentarjih (so bordo barve, znamke Polzela, št. 3 :). Da pa energijo spremenimo v pozitivno, še kaj bolj zabavnega, na primer evforični trenutki ob podaljšanju absolventa (fino je bilo!!), s čimer sem se še za nekaj časa izognila temu (me pa čaka v zelo bližnji prihodnosti). Za intermezzo malo glasbene podlage (na You tube-u, ker tale tu ne deluje več :(), ki zagotovo izvabi nasmešek na ustnice (še enkrat opozorilo - odsvetujem prepogosto poslušanje komada, ker se zna zgoditi, da si ga boste nevede prepevali v neprimernem okolju - za dokaze, nasvete in ostale informacije vprašajte Lauro :) Vmes so se dogajale tudi ekskluzivno senzacionalne zadeve, ko sem se, priznam, smejala še cel teden. Do solz. Predvsem na naslednji del:

teoo pravi ...

ajoj:D

Bonny pravi ...

OMG, Teoo, živjo! :blush:

LOOOOL! Pa še spomini na ene najboljših žurov v tem obdobju. Decembrski party month je pustil posledice predvsem drugi dan (najhujšega mačka ever pač ni mogoče pozabit), junijski geek party pa je bil prav tako dogodek presežkov, ki si je zaslužil svojo objavo. Naj omenim, da smo se na blogu tudi razkazovali. Zaradi nesojenih novih čeveljcev sprva stare balerinke, kasneje pa še mozaično podobo same Gliste. In če zaključimo s presežki - objava, ki ima največ komentarjev, je v bistvu žalostna, ker se nanaša na moje neobvladovanje časovnih omejitev in se grda navada od takrat ni spremenila niti za milimeter (prav danes sem plačala oba računa za telefon - junijski & julijski - naenkrat :) Podobno velja za podedovane gospodinjske lastnosti. Ah ... škoda besed. Pa še pomemben podatek - v tem času sem v živo spoznala dve super mega kul blogerki, Katjo & Bonny, na FB pa imam od danes naprej novo prijateljico Carmen. Vsi ostali pa ste me neštetokrat nasmejali in ne dvomim v to, da bom prej ali slej spoznala vse. Pa naj kdo reče, da blog ni kul?!