Zavedam se, da sem si čisto sama kriva in da po eni strani nimam pravice utrujat, ker če mi toliko stvari ni všeč, bi lahko preprosto job zamenjala. Ampak se mi trenutno ne da, ker ... ja, komot mi je. Sem pa danes dokončno pregnala vse dvome o tem, da sem ZA ukinitev študentskega dela, vsaj v taki obliki, kot je sedaj. In noben mi ne bo prodajal tega sranja, da nekateri pač ne morejo študirat, ker nimajo denarja - za take so štipendije in študentski domovi in boni in tako naprej. In s tem se da čisto normalno preživet. Kakorkoli že, mislim, da je študentsko delo podcenjeno. Hja, zakaj pa potem delam prek napotnice in nisem še diplomirala? Hm, mogoče pa zato, ker si je tako lažje poiskat delo - gospod direktor ima bistveno manj stroškov z mano, zato bo, ko diplomiram, raje vzel nekoga drugega, ki bo še vedno imel status. Če bom jaz osebno kadarkoli imela v službi študenta, bom definitvno poskrbela, da se NE BO vračal domov z manjvrednostnim občutkom. In NE BOM mu plačevala toliko, da ga bo sram povedat, koliko zasluži. In NE BOM mu povišala urne postavke za celih 16 centov in si mislila, da sem mu s tem polepšala dan, če ne celo naslednjega pol leta. In NE BOM ga povabila na izlet samo, če bo ostal prostor zanj. In ga pri podeljevanju raznih božičnic in daril NE BOM spregledala. In vsekakor BOM vedela, kako mu je ime. In tudi BOM poskrbela za to, da bo bil zadovoljen, da bo imel vse, kar potrebuje za nemoteno delo. Predvsem, če bo delal stvari, ki meni prinašajo ogromne zaslužke...
Ja, jezna sem. Ne zaradi nekih daril in podobnih reči, ampak zaradi samega odnosa. Ker se gre za princip. Ostajam izključno zaradi pridobivanja izkušenj in punc, ki so res fajn. Ampak ko bo v mojem žepu diploma, bom le še pomahala v slovo. Tudi če bom brezposelna naslednjih 38 let.
Ker se cenim.
Pospravljeno stanovanje in kremšnita v hladilniku sta mi popravila dan :)
Delam
Pred 7 leti
